V Avstraliji je družina Novak imela strica, ki jim je ob prihodu pomagal, in nekaj časa so bivali pri njem. Prek luže so si počasi uredili življenje, obenem pa sta se Andrej in njegov brat Dušan razveselila še enega družinskega člana, saj sta dobila bratca Janeza. Oba z Dušanom sta obiskovala šolo angleščine, kjer ju sovrstniki sprva niso sprejeli medse. »Domači otroci so bili zelo nestrpni do drugih in so naju nekaj časa zbadali. Poleg tega na začetku tudi nismo imeli denarja za lepe obleke in je bila razlika vidna,« nam zaupa Andrej in doda, da se je pozneje ob boljšem govorjenju angleščine vse izboljšalo in se je hitro vklopil v tok dogajanja. Z bratom Dušanom sta tudi pri skupnem preživetju pomagala staršem in že kot mladeniča postala zelo samostojna. »Hodila sva po hišah, trkala na vrata in spraševala, ali imajo kaj za postoriti. Tako sva oprala avto ali pokosila travo in vsak konec tedna nekaj zaslužila. Ko sem nekomu pokosil travo in za to dobil pet dolarjev, je bilo zame to nekaj zelo velikega. Še kot otrok sem pozimi v nočnih urah po 300 ali 400 hišah raznašal časopise, in delo je bilo zares naporno. Vseeno pa je bila zame to dobra šola. Delal sem tudi v trgovini, nekaj privarčeval in tako potem začneš zares ceniti določene stvari.