• Ko gre za seks, moški vedno raje posegajo po pregovoru 'dobro blago se samo hvali', kot po pregovoru 'lastna hvala cena mala'. Celo po navadi nehvalisavi moški in moški, ki se nimajo s čim pohvaliti, se zato, da ne bi bili edini, ki še niso nobene blazno dobro 'dol dali', pohvalijo, posebej kadar se z nekaj kozarci v riti - prepustijo moškemu hordnemu nagonu. Poudarek je na 'dol dati'. Z drugimi besedami: moški se radi pohvalijo, kako blazno so kakšno nategnili (nabrisali, pofukali in tako naprej). Zakaj? Zato ker to pač počnejo s penisom, na katerega s(m)o moški tako zelo nevezani in ponosni, da si ženske to težko predstavljate. Zaradi zaljubljenosti v lastni penis se moški radi pohvalijo tudi s tem, kako jim ga je kakšna 'fafala' (najbolj vulgarna je tista hvala, da mu ga je tako sesala, da mu je rjuho potegnilo v rit, najbolj hvalisava pa tista, da mu ga je tako sesala, kot bi ga imel samo on). In koliko moških poznate, ki bi se pohvalili s kunilingusom - ne samo zato, ker jih ima velika večina težave z izgovarjavo tega strokovnega izraza za lizanje muce, ki je, resnici na ljubo precej manj privlačen kot felacija? Jaz zelo malo. Vsekakor je veliko več moških, ki ližejo (čeprav jih je, slišim, premalo) kot moških, ki se s tem pohvalijo. Veliko bolj pomembno je, koliko je prvih kot drugih, vendar bi kljub temu rad odgovoril tudi na vprašanje, zakaj je drugih tako malo. V moji že blizu dvajset let začasni domovini Britaniji, ki jo (oralno) najbolj poznam, se nam ponujata dve oralni resnici. Po eni, na katero prisega tudi britanska feministka in sekspertka Germaine Greer, 'je felacija v določenih britanskih krogih nekaj obveznega', medtem ko od Britancev, ki jo zahtevajo, Britanke ne pričakujejo, da jim bodo vrnili uslugo in jim jo tudi res bolj poredko vrnejo (iz njene knjige The Whole Women, ki je izšla 1999). Po drugi oralni resnici, ki je pet let starejša (knjiga Spolno vedenje v Britaniji, ki je izšla 1994 in vsebuje rezultate raziskave o seksualnem življenjskem slogu), pa gre za precej izenačeni seksualni daj-dam. Anketirance so spraševali, ali sta se jim v zadnjih 12 mesecih zgodila felacija in kunilingus. Z da je odgovorilo 55,6 odstotka moških in 49,5 odstotka žensk. Ta podatek nam seveda ne pove, kako pogosto so bili anketiranci deležni 'genitalnega poljubljanja' (kar je bistveno) ali kako navdušeni so bili pri tem izvajalci (kar je enako bistveno), kljub temu pa so poznavalci raziskavo komentirali: zdi se, da sta felacija in kunilingus v razmerjih nekaj recipročnega. Recimo, da je oralna recipročnost resnična (vsak ve zase, kako je s tem - če sem sam iskren, mi ne prve ne drugega ni nikoli dovolj, krivo pa je hitro življenje). Od kod potem tako velik razkorak med zasebnim in javnim? Mislim, felacija je postala reden kulturni in medijski 'pojav'. V Britaniji se o blow jobu (star, neustrezen izraz za felacijo, saj pri njej ne gre za blow job, pihalno delo, ampak za suck job, sesalno delo) več govori kot o drugih 'jobih'. Ni televizijske nanizanke, ki da kaj nase, brez omenjanja felacije, posebej v šalah, medtem ko je ena izmed zimzelenih tem ženskih revij: pogoltniti ali izpljuniti (tisto, kar z blow jobom pridelaš). Presenetljivo majhen cirkus je sprožil celo film Intimnost, v katerem so lahko Britanci prvič v 'normalnem' kinu videli povsem pravo felacijo. Kaj pa kunilingus? Kot da ne bi obstajal! Celo ženske revije se več ukvarjajo z ženskim samozadovoljevanjem kot kunilingusom, čeprav se je vagina v zadnjih nekaj letih prebila v kulturni in medijski prostor, in to zahvaljujoč Evi Ansler in njeni knjižni uspešnici Vaginalni monologi, ki je uspela tudi na odrskih deskah, zahvaljujoč vrsti slavnih žensk, ki so imele monologe o vaginah, ničesar pa o … kunilingusu. Ne spomnim se, kdo je to napisal, spomnim pa se, da je nekdo (moški) pred leti napisal, da je kuniligus 'mračno in samotno opravilo'. Zakaj je tako skrito opravilo? “Če bi bila moški, tega nikoli ne bi počela,” je najbolj znano izmed ženskih mnenj o kunilingusu v poročilu Share Hite o ženski seksualnosti. 'To se ne spodobi', 'Bojim se, da moškemu ne bo všeč njen vonj', 'Morda se bo moškemu vagina zagnusila'… To so še nekatera mnenja Sharinih sogovornic. Je 30 let pozneje vaginin imidž še vedno žrtev… menstruacije? Aha. Ni pa to edini razlog za to, da je kunilingus v senci felacije. Moški se ne hvalijo z njim v veliki meri zato, ker mislijo, da so med njim v seksualno podrejenem položaju, ali pa da bodo tako mislili njihovi prijatelji. Eno je, če se pohvališ (ali zlažeš), da ji je telo, nasajeno na falus, drgetalo v brez števila orgazmičnih krčih, nekaj drugega pa, če si upaš priznati, da ji je prišlo, medtem ko si imel pojedino pod njenim venerinim gričem. Kakšna škoda in kako žalostno! Toliko bolj, ker ima velika večina žensk rada kunilingus (če moški seveda ve, kaj dela, in če je pri tem zares za) in ker se večina moških rada z glavo potopi v žensko mednožje (nekateri smo celo fanatični 'kunilingusarji'). Če je (ne)navzočnost kunilingusa oziroma felacije v kulturno-medijskem prostoru merilo enakopravnosti spolov, potem nismo prav daleč prišli …