Zakaj je slovenščina kot jezikovno omrežje inferiorna nemškemu, ruskemu, italijanskemu, angleškemu, kitajskemu in drugim večjim jezikom? Ne zato, ker bi bilo s slovenščino samo po sebi kaj narobe, jezik je prav prijeten in dovolj bogat za izražanje še tako sofisticiranih idej. Težava slovenščine in vseh majhnih jezikov je v nizki vrednosti omrežja, ki ga tvorijo. Pojasnimo to s primerom programskega paketa Microsoft Office. Pred uvedbo tega paketa so na trgu obstajali številni programi z enako funkcionalnostjo, nekateri so bili celo boljši od Microsoftovega. Ko se je uporaba Microsoftovega paketa širila, je vse več uporabnikov imelo motiv datoteke shranjevati v Microsoftovem formatu, saj so jih tako laže izmenjevali z večjim številom ljudmi. To je vodilo v še večje širjenje tega paketa in sprožil se je plaz, ki se je ustavil šele, ko je večina uporabnikov prešla na Microsoftov produkt. Gre za tako imenovani omrežni učinek, velikost omrežja koristi vsem, ki to omrežje uporabljajo - in večje ko je to omrežje, večje koristi imajo vsi uporabniki od njega. Podobnih primerov je veliko: od prevlade nekaterih spletnih strani pri internetnih dražbah do propada nekaterih malih ponudnikov mobilne telefonije. V vseh teh primerih velja, da vrednost omrežja, to je skupna korist, ki jo omrežje ponuja uporabnikom, raste z njegovo velikostjo.