Predsednik kluba je v 43. minuti (22:22) s tribune zahteval od strokovnega vodstva, naj Zorman sede na klop. Pod dirigentsko palico Ivankovića se je izid izboljšal na 30:26. Potem je Požun vrnil Zormana. Slednji je takoj po tekmi slekel dres, ga podaril Miriju Maksimoviču in se poslovil od igralcev s poljubi. Na zaključku v Ameriki je želel pristopiti k Turnšku, očividci pa so pričali, da ga je slednji odklonil. »Žal mi je bilo navijačev,« je nadaljeval Turnšek, ki mu kri zavre »enkrat na deset let«, in dodal: »Tisti, ki bi morali videti, kaj se dogaja na igrišču, niso videli nič. Zato sem prvič v svoji 15-letni karieri reagiral in posegel v dogajanja. Vem, da nisem ravnal prav. A nisem zdržal. Včeraj sva se dobila z Zormanom na njegovo željo. Ostal sem pri oceni: sramotno. Ne zasluži si, da mu čestitam. Pred dvema letoma in pol smo ga izvlekli iz ‘blata’, saj je bil pri Ademarju že odpisan. Zame je zgodovina, ki jo bom skušal čimprej pozabiti. Požuna sem opozarjal že pred tekmo. Ko smo povedli za štiri gole, ga je vrnil na parket. To bo imelo svoje posledice. Rad imam Mira, z njim smo doživeli največje uspehe, a vse se enkrat konča!«