Pa dajmo eno vprašanje za Ervine: Mislite, da so ženske v prazgodovini postopale po gozdovih s higienskimi prapravložki in tamponi ali pa so takole povsem au naturel dovolile, da so jim vsak mesec kapljale kapljice krvi? Vam je nerodno, če pišem o tem? Vas moti? Prav, potem lahko še jaz povem, kaj moti. To, da smo danes skoraj vsem puncam vtepli v glavo, da je tisto, kar teče med nogami, nekaj umazanega, da ni sprejemljivo, menstruacija je nekaj, kar mora ostati skrito in na kar naj ne bi mislili. Tudi reklame se delajo, kot da ni nič. Odkar kupujem always, tisto spodaj ne obstaja. Vse to so ideje, ki ti ostanejo tudi, ko odrasteš. Dovolj je že, da zjutraj sediš na avtobusu in vidiš skoraj vse ženske sedeti s koleni skupaj ali s prekrižanimi nogami, medtem ko moški posedajo na sedežih, kakor jim paše. Zakaj ta razlika v govorici telesa? Je tudi v zvezi z žensko menstruacijo ali gre zgolj za dejstvo, da je ženska, ki sedi z nogami narazen, nujno nekaj neotesanega? Ne bom šla dlje, ker Ervin že zdaj zavija z očmi. Pa ne da navijam za modo, da bi zdaj razkazovale svoje menstrualne madeže po hlačah in krilih, a zanima me, od kod predsodki in sram, ki jih v nas zbuja ženska krvavitev. Ko imam menstruacijo, skoraj ne nosim bele barve, zalagam se z vložki in tamponi, da kaj ne pride skozi. Zdi se, da so ravno stoletja prepričanj, da smo ljudje spočeti v grehu, ker je zato potreben intimen odnos med moškim in žensko, povzročila tudi negativen odnos do menstruacije. Pravimo ji tista zoprna stvar in male deklice menijo, da morajo sovražiti trenutek, ko dobijo svoje prve dneve. V preteklih stoletjih je na Zahodu vladalo prepričanje, da ne gre imeti odnosov med menstruacijo, ker naj bi bilo to nekaj nečistega. Morda je tabu nastal ravno iz dejstva, da med menstruacijo pač ne moreš zanositi. Danes smo že bolj sproščeni, a v nekaterih židovskih in islamskih skupnostih še vedno veljajo stroge norme, ki zapovedujejo ženski, da se med menstruacijo čisti s posebnimi rituali.