PROFESOR Kot v transu Ko sem bil še študent, sem imel hrčka. Sirijskega zlatega hrčka. Ko sem se nekoč vrnil s počitnic, sem odkril, da ga ni več - moja mama ga je, tako je vsaj rekla, odnesla v živalski vrt, češ da bo med svojimi… Odhitel sem v živalski vrt, poiskal kletko s hrčki in ga klical po imenu - Hači! Hači! Zaman. Potem sem se spomnil, da s hrčki krmijo kače, in stekel sem v reptiliarij in trkal in tolkel po nemem steklu kletke z udavi… neki hrček se je vzpel po steklu, da sem videl njegov mehki trebušček. Mislim, da sem ga prepoznal. Mislim, da me je prepoznal. Kričal sem in razbijal, ampak udav je že začel polzeti… Potem sem stekel po čuvaja, a nikjer ni bilo nikogar… In ko sem se vrnil… Kako se je moglo zgoditi, da sem popolnoma pozabil na Hačija? Vse do včeraj… Mislite, da bi bila to lahko ta nepreboljena izguba?