Hrček Franček je junak nenavadne zgodbe, ki jo sam piše. Samozavesten je in ponosen nase, zaveda se: »Zlati hrčki smo nekaj posebnega.« Že ko se je skotil, je bil drugačen od drugih. Razmišljal je, zakaj hrčki živijo v kletkah. Želel je razpravljati o vseh vprašanjih hrčjega bivanja, a drugi so mu odgovarjali: »Pogovarjal bi se rad? Neee. Jaz se raje ukvarjam s športom. In tudi ti bi se lahko.« Franček je že v trgovini z živalmi zastavljal veliko vprašanj, dobil pa vse premalo odgovorov. Največ mu je pomenila pripovedna ura. Pripovedne ure poznajo v vseh kletkah, kjer imajo mlade hrčke. Najstarejša hrčica mladičem pove legendo - to je nekakšna hrčja svetopisemska zgodba, ki se prenaša iz roda v rod. Tudi hrčki potrebujejo nekaj, v kar vsi verjamejo. Hrčkova prababica pravi, da imajo hrčki v kletkah vse, kar si želijo, on pa meni: »Kadar ne vemo, kaj bi z nečim, morda nismo dovolj razmišljali o tem.« Odloči se: »Zagotovo obstaja pot v svobodo. Našel jo bom.«