Faraonka, ki je vladala do leta 1458 pr. n. št., je dala izdelati pet največjih ladij dotlej in jih poslala ob obali Rdečega morja proti deželi Punt, ki je ležala ob današnji somalijski obali. Trgovska misija se je vrnila z nepojmljivim bogastvom: zložbami palic zlata, skladovnicami slonovine in živalskih kož, pa z živimi pavijani in za lov dresiranimi gepardi. In z velikanskimi kupi mire ter z živimi mirovimi drevesi. Drevesa si je vladarica naročila, da bi jih posadila pred novo svetišče v Deil el-Bahariju. »Enaintrideset rastočih dreves mirovca so pripeljali iz Punta božji svetosti. Česa takšnega svet še ni videl.« Na poti je propadlo samo eno drevo. Posadili so jih pred stene templja »v kamnite posode, ki so jim v dno izvrtali luknje za odvečno vodo. Zdaj se lahko bog z veseljem sprehaja po puntskem vrtu in Hačepsut se lahko tudi tam sprehaja s Senemutom in drugimi dvorjani ter pije vonj dišeče kapljajoče smole.« Senemut je bil njen dvorni arhitekt in zaupnik in ljubimec, ki ji jih sicer ni manjkalo, saj je po zgledu moških faraonov imela harem. Z moškimi, da ne bo nejasnosti. Zapisi in slikoviti reliefi o puntski odpravi so ohranjeni na svetišču, ki je danes priljubljena turistična točka.