Egon je star dvanajst let in nima gramofona. Nahajamo se v Jugoslaviji v začetku sedemdesetih let, ko je to dežela obilja. Uvožene dobrote prihajajo čez mejo, med njimi tudi ameriška glasba, filmi in moda. Sošolci se bahajo s ploščami in jih poslušajo drug pri drugem. Vsi imajo gramofone, le Egon ne. Tako mora Egon prvič v življenju nekaj organizirati povsem sam. Ker mu mama in babica pri tem ne moreta pomagati, očeta pa nima, aktivira nekaj znancev in skupaj se odpravijo uresničevat načrt. Egon spotoma tudi odraste. Miha Mazzini se je za ta film, nostalgijo po sedemdesetih, ki jo ameriški filmi pogosto izrabljajo za svojo podlago, bojeval kar nekaj let. Scenarij je dobil same pohvale, tudi po Evropi, pri nas pa je trajalo kar dolgo, da so mu prisluhnili. Režira Sašo Podgoršek (Temni angeli usode). Polemike je sprožil strošek avtorskih pravic za predvajanje tujih skladb v filmu. Ki pa baje niti ni bil tako visok.