Spoštovana mlada dama, na določeni stopnji vzgojno izobraževalnega sistema ste sfalirali in slej ko prej se bo treba posloviti svetujemo vam, da se razidete kot prijatelji - od ambicij, ki so še do nedavnega težile v smeri uglednih, odgovornih poklicev medicinskega, odvetniškega ali menedžerskega profila. Ki mimogrede nudijo otipljiva finančna nadomestila (ravno pravšnja za vaše potrebe, če naj si drznemo pripomniti) za vloženo minulo delo in odgovornost. Kaj storiti? Štipendije tako ali tako nikoli niste prejemali, zdaj pa je presahnil še vir dohodkov z domačega naslova. Za udinjanje umetnosti nimate pravšnjih talentov. Pisanje proze ste sovražili že v šoli, vaša poezija pa je če smemo biti tako neposredni - otročja in banalna. Risanje vam nikoli ni šlo, za petje nimate glasu. Novinarstvo dojemate kot naporno in nevarno, pa tudi drugače niste ravno splošno razgledani. Nimate vztrajnosti za nadlegovanje često zoprnih sogovornikov. No, ker prihajate s province, nimate niti žlahte ali znancev na AGRFT, da bi vam rihtali državno subvencionirano službo v kakšnem kotu gledališča ali televizijskih projektih nacionalnega pomena. V vplivnejših krogih družbe se niste nikoli gibali, saj ni bilo ne časa ne denarja, in potemtakem niste mogli vzpostaviti stikov s predstavniki oglaševalskih agencij, ki bi vam svetovali, koga taktično omrežiti oziroma komu dati. Pa ne darila za rojstni dan. Niti prednosti v križišču.