Poleg monologov, dram, poezije in pripovedovanja zgodb v živo obsega njeno delo tudi vodenje delavnic kreativnega pisanja in računalniško grafiko, s katero se je srečala na slovenskem festivalu Mesto žensk. Skozi pisanje raziskuje teme, kot so identiteta, odnosi v družini in otroštvo ter seveda ženska, ki se ji vedno uspe preriniti v ospredje, pravi avtorica. Na njeno pisanje imata velik vpliv tudi njen karibski izvor in suženjska preteklost prednikov. »S tem imam zadnje čase precej težav. Ker domači ne želijo o svojih življenjih brati v knjigah, mi več nočejo zaupati nobene zgodbe,« se smeji Malika Booker in dodaja: »Pišem, ker mi je mama dejala, da pripadam prvi generaciji žensk, ki lahko povedo svoje zgodbe, in ker vem, da je na svetu veliko žensk, ki nimajo glasu. Najbolj pomembno pa je, da pišem, ker ne znam početi nič drugega.«