Joyce je bil vedno zgolj eden od mnogih predmetov posameznega, v nalogi obravnavanega teorema, v zadnjem času pogosto tudi eksplicitno zgolj metafora. Naloga zato sledi obrnjeni logiki: vedi, ki ima za svoj predmet lastnosti imena »James Joyce«, joyceovstvu, in ji, morda malce nenavadno, pripiše teorem, ki posredno narekuje razvoj joyceovstva. Jasno je, da mnogokrat šele podrobnejši pretres teorema pokaže, kako ime »Joyce« uporablja posamezna paradigma. Mestoma je to morebiti preveč varljivo, zato bi rad izrecno poudaril, da v nalogi vseskozi govorim zgolj o Joyceu oziroma joyceovstvu. Osnovna predpostavka naloge je, da ima vsaka teoretska paradigma tudi svoje konkretne učinke, in prav te poskušam sistematizirati. V pregled sem vključil vse pomembne študije, ki so bile kdaj napisane o Joyceu, mednje tudi večino slovenskih prispevekov k joyceovstvu (tiste najbolj izrazite, ki so po mojem mnenju označili premik v slovenski recepciji Joycea).