Mišo namreč igra violino le leto dni in je na tukajšnji sceni pravzaprav meteor, ki se mu vsi predvsem čudijo. Akademski glasbeniki, ki mu prisluhnejo, pa potem niti ne verjamejo, da bi se bil lahko tako izmojstril v tako kratkem času. Pa za povrh še brez šol, ki jih kajpada ni niti od daleč videl. Le dobro leto bo namreč od tega, ko je Mišo preživljal res hudo življenjsko obdobje. Loteval se ga je paničen strah pred ljudmi. Tekli so meseci, ko ni šel iz hiše, pa potem celo ne več iz sobe. Svojci, ki smo mu na vse načine želeli pomagati, so obupavali, mladenič pa se je le še bolj odmikal ...