Spet druga zgodba govori o osemnajstletnem hemiplegičnem mladeniču, ki ni mogel ne stati ne hoditi in je izgubil tudi dar govora. Na rotenje mladeničeve matere, ki je slišala toliko dobrega o čudovitih učinkih elektrike, je Samuel Quelmalz večkrat na dan stimuliral bolnikovo roko z električnimi sunki. Ko se je bolnik po nekaj dneh vrnil, je lahko že nekoliko premikal roko, pa tudi laže je govoril. Od takrat naprej je dobival električne sunke enkrat ali dvakrat na teden. Kmalu pa se mu je v roke povrnilo toliko moči, da je lahko igral na violino. Ta dogodek je bil zapisan leta 1753.