Ne soigralci, ne trenerji, ne vodstvo bejzbolskega moštva San Francisco Giants se leta 1999 niso mogli dovolj načuditi, ko je Barry Bonds na priprave pred začetkom nove sezone v Scottsdale prišel dobrih deset kilogramov težji, njegovo dotlej atletsko izklesano telo, ki so ga krasile dolge mišice, se je spremenilo v težko gibljiv paket kot kamen trdih mišic, povečal se mu je tudi obseg glave. Raziskovalna novinarja ameriškega časnika San Francisco Chronicle Lance Williams in Mark Fainaru - Wada sta bila predobro obveščena, da ne bi opazila, da se je Bonds pridružil dolgi vrsti igralcev bejzbola, ki so v želji po podaljšanju kariere in dušenju opozorilnih znakov izčrpanega organizma posegli po steroidih, ter napisala knjigo Igra senc in zanjo leta 2004 prejela nagrado Georgea Polka. Kot se je pokazalo šele februarja letos, jima je tožilec Troy Ellerman ves čas dajal informacije, po katerih ju je sled v raziskovanju življenja Barryja Bondsa morala nujno pripeljati do Victorja Conteja in njegovega laboratorija Balco. In seveda tudi do Marion Jones, kraljice olimpijskih iger v Sydneyju, ki je v petek, 5. oktobra 2007, na okrožnem sodišču v White Plainsu v New Yorku priznala redno uživanje steroidov.