Roger Federer v eni duši in enem telesu združuje neskončno osebnosti. Je poosebljena teniška zgodovina. Je njegova preteklost – ne samo zaradi belih hlač, v katerih prihaja na wimbledonski glavni oder in v katerih spominja na čas, ko so virtuozom z loparji rekli mušketirji. Švicar je uglajen kakor malokdo v modernem svetu. Ni človek bombastičnih izjav. Obnaša se gosposko, kraljevsko, pač svojemu statusu primerno. Vedno uglajen, v angleščini, francoščini, iz njegovih ust še tista trda švicarska nemščina zveni mehko in toplo. Je tudi prihodnost. Ker v njegovi igri ni pomanjkljivosti. Morda je v zadnjih letih nekoliko zanemaril igro pri mreži. Je pač iz drugega ozvezdja in se s tekmeci lahko šali tudi z osnovne črte. Je antropološki fenomen, evolucijski pogled v naslednja stoletja. Ker ima zunajserijsko zapestje, ki ga lahko upogiba bolj kot kdorkoli drug. Zaradi tega ima njegov forehand vse značilnosti smrtonosnega orožja.