Vendar je takšno stališče precej slaba tolažba zdaj, ko tako Italija kot Avstrija nadaljujeta politiko propagandne in pravne revizije naše polpretekle zgodovine, medtem ko z ideološko navlako o menda groznih posledicah jugoslovanskega komunizma obremenjeni predstavniki slovenske vlade govorijo, kako predvsem ni treba širiti panike, kako gre zgolj za neke projekte nekakšnih umetnikov ter da je vse zgolj direndaj, kot je to dogajanje označil naš zunanji minister. Direndaj je, kadar se na igrišču igrajo otroci. Kadar pa se direndaj dogaja na tržaškem osrednjem trgu ob prisotnosti desničarskega italijanskega zunanjega ministra, če se ob tem predstavljajo lažnivi zgodovinski podatki in vrtijo po naročilu izdelani igrani filmi, ki ob italijanski državni podpori in mentorstvu Nacionalnega zavezništva enostransko prikazujejo povojne dogodke, potem je to zunanja politika!