Dalajlamov brat, ki je te dni, prvič po petdesetih letih, ponovno na obisku v Tibetu, pa kljub svojemu posredovanju nikoli ni sodeloval v neposrednih pogajanjih, zato je tudi njega med obiskom v Pekingu leta 1987 presenetil govor, v katerem je dalajlama pred ameriškim kongresom podal predlog za celovito zaščito tibetanske kulture in človekovih pravic. Z govorom v Washingtonu, leto kasneje pa še v Strasbourgu, je dalajlama namenoma internacionaliziral problem Tibeta, kar je pekinške pogajalce, ki imajo Tibet za interno zadevo, hudo razkačilo. V Pekingu je Gyalo Thondup nastop mlajšega brata v Washingtonu skušal pojasniti kot taktiziranje z nerealnimi predlogi, to pa je med bratoma kasneje povzročilo veliki spor. Kljub temu je leta 2000 dalajlama svojega starejšega brata ponovno uporabil za tajnega glasnika, ko je v Peking poslal pismo sprave, na katero pa do danes ni bilo odgovora. Je tokratno povabilo Gyala Thondupa odgovor na dalajlamovo pobudo izpred dveh let?