Takšne zaljubljenosti, skoki čez plot, norije ali kakor koli imenujemo te mlade ljubezni, se ne končajo vedno z razvezo in verjetno tudi ne razmišljaš o tem. Bežen skok iz ojnic sploh ni tako slab, če v zakonu potem kaj premakne oziroma prispeva, da ni več tako enoličen, pust, bled in mlahav, če ga, skratka, okrepi, seveda pa lahko pomeni tudi hudo past, če zaide v skrajnost.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Takšne takšen kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
zaljubljenosti zaljubljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
skoki skok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
čez čez predlog; tožilnik
plot plot samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
norije norija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
kakor kakor podredni veznik
koli koli členek
imenujemo imenovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
mlade mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
končajo končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
razvezo razveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
ne ne členek
razmišljaš razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
Bežen bežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
skok skok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
ojnic ojnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
sploh sploh členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
slab slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
če če podredni veznik
v v predlog; mestnik
zakonu zakon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
premakne premakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
oziroma oziroma priredni veznik
prispeva prispevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
enoličen enoličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
pust pust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bled bled samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
mlahav mlahav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
če če podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
skratka skratka splošni prislov; nedoločena stopnja
okrepi okrepiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
seveda seveda členek
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
hudo hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
past past samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
zaide zaiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
skrajnost skrajnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar