Te dni sem nekoliko pretresen. Pred nekaj meseci, ko je ideja o certifikatnem pokojninskem skladu vstala od mrtvih in začela kazati resne namene, da se utelesi v zakonu, sem najprej zamahnil z roko. Razmišljal sem takole: res živimo v precej čudnem okolju in moje mnenje o tej državi je zelo slabo. Ampak tako skregani s pametjo pa mali bogovi vendarle niso, da bi temelje svojih novih zamisli gradili na luknji, ki je ostala za prejšnjimi. To bo šlo v pozabo, kot že prejšnjič. In danes, kaj naj vam rečem? Minuli četrtek je bil sprejet zakon o prvem pokojninskem skladu. Moja nejevera je odšla, literarno povedano, na smetišče zgodovine. Doslej sem bil prepričan, da sem hud skeptik in priložnostno pesimist, zdaj pa vidim, da je resničnost bolj čudna od domišljije.