Včasih so gospe ščitile občutljivo kožo pretežno s sončniki, ki so bili seveda precej lepši kot ta, ki ga nosi naša manekenka, toda če v hudi pripeki nimate pri roki nič drugega kot navaden dežnik, je tudi to bolje kot nič.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gospe gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ščitile ščititi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
občutljivo občutljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kožo koža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pretežno pretežno splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
sončniki sončnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
seveda seveda členek
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
lepši lep splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
kot kot podredni veznik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
manekenka manekenka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
toda toda priredni veznik
če če podredni veznik
v v predlog; mestnik
hudi hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
pripeki pripeka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nimate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, zanikani
pri pri predlog; mestnik
roki roka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
navaden navaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
dežnik dežnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Revije
naslov: Viva
avtor: neznani novinar