Še ne 12-letno dekletce je lepega spomladanskega dne leta 1847 hitelo na njivo po hrano za prašiče. Pot ji je prekrižala neznana ženska in se ji predstavila: jaz sem Marija, Jezusova mati. Deklici je naročila, naj se njenemu sinu odslej zahvaljuje za vse dobrote ter mu daruje vsa svoja dejanja. Pa še se bova videli, je obljubila deklici in izginila. Tako se začne mistična zgodba o Magdaleni Gornik iz vasice Janeži na Gori nad Sodražico, mistikinji, ki naj bi nato kar 47 let živela brez vsakršne zemeljske hrane in se hranila le z nebeškimi zrnci, imela stigme in pred katero je nazadnje pokleknila tudi Cerkev. Ni prevarantka, pravijo, in Magdalena bo najbrž nekoč uradno svetnica. Postopki že tečejo. Ja, tudi prav, ob tem pomisli prepričano ateistična duša, kakršna sem. Ampak ljudje vendarle romajo tja gor, menda jih je zadnje čase čedalje več. Kar z avtobusi včasih pridejo po ozki cesti v tiste odmaknjene hribe, in to vse iz Italije. Gremo torej še mi, da vidimo ta domnevno čudežni kraj.