Človek je prašiča krmil tudi s tekočo hrano že od takrat, ko ga je udomačil. Že od nekdaj mu je pripravljal “krmne juhe” iz sestavin, s katerimi je razpolagal, kot so ostanki njegove hrane, pesa, krompir, žita, voda, sirotka. Jasno je, da se je to skozi čas izpopolnjevalo do današnjih dni, ko je rentabilna samo še visokoproduktivna, takoimenovana intenzivna prašičereja z malo porabo hrane in minimalnim vložkom fizičnega dela. Prašičerejcu mora ostati nekaj časa za počitek, za opravljanje uslug drugim in predvsem za pridelavo hrane za prašiče, saj je kupljena predraga, zato prašičereja ne bi bila rentabilna.