Enake okušalne celice, kot jih imamo na jeziku, pomagajo razlikovati med grenkimi in sladkimi okusi tudi v črevesju. Medtem ko brbončice na jeziku pošljejo signal v možgane, receptorji v črevesju sprožijo druge kemične dražljaje, udeležene v procesu prebave. Britanski raziskovalci so ugotovili, da se začne ob sproženju receptorjev za grenak okus sproščati hormon holecistokinin, za katerega je znano, da upočasni črevesno peristaltiko in zmanjša željo po hrani. Človeku in tudi drugim živalim je okus po grenkem najmanj všeč najverjetneje zato, ker imajo tak okus številni naravni rastlinski strupi. Ob upočasnjenem prehajanju hrane iz želodca v črevo obstaja večja verjetnost, da bo telo morebitno strupeno živilo izločilo, še preden se njegove učinkovine vsrkajo v črevo, zavrti tek pa poskrbi, da zaužijemo manj strupa. Raziskovalci so na podlagi teh ugotovitev sklepali, da se v črevo počasneje vsrkajo tudi grenka zdravila in so zato manj učinkovita kot zdravila s sladkim okusom.