Kemijske reakcije, kjer iz reaktantov nastanejo ustrezni produkti, lahko potekajo z različno hitrostjo. Poznamo počasne kemijske reakcije (na primer rjavenje železa), lahko pa kemijske reakcije potekajo izredno hitro (na primer eksplozija dinamita). Vsem reakcijam je skupno, da je njihova hitrost večja, čim višja je temperatura. Takrat je tudi gibanje molekul in atomov izrazitejše. Zaradi tega dejstva so znanstveniki domnevali, da mora molekula dobiti dovolj dodatne aktivacijske energije, če hoče vstopiti v kemijsko reakcijo. Če dve molekuli namreč trčita - se ponavadi nič ne zgodi, enostavno se odbijeta vsaka vsaksebi. Če pa je temperatura dovolj visoka, je trk neprimerno močnejši in molekuli lahko med seboj reagirata. Ta reakcija na molekulskem oziroma atomskem nivoju poteka izredno hitro. Zato se izredno hitro cepijo obstoječe kemijske vezi in nastanejo nove povezave med molekulami in atomi. To velja enako za makroskopsko hitre (eksplozije) kot tudi za počasne kemijske reakcije (rjavenje). Edina razlika med hitrimi in počasnimi reakcijami je v številu efektivnih trkov med molekulami v določeni časovni enoti. Pri hitrih reakcijah je število trkov veliko in pri počasnih je število efektivnih trkov ustrezno manjše.