Razumevanje vloge, ki jo igra pri razvijanju umskih fenomenov jezikovni spoj, so poglobila opazovanja bolnikov, ki so jih nevrokirurško zdravili zaradi epilepsije. Epilepsija je nevrološki sindrom, ki v svoji najslabši obliki ustvarja žarišča, ki oddajajo električne valove. Ti valovi se nekontrolirano širijo po možganski skorji (slika 68). Zato pride pri bolniku do krčev in izgube zavesti, če pustimo ob strani še celo vrsto drugih onesposabljajočih simptomov. Pred nekaj leti so poskusili preprečiti, da bi se v najhujših primerih epilepsije epileptični napad širil z ene možganske poloble (hemisfere) na drugo. V ta namen so prerezali corpus callosum (slika 69). R. W. Sperry, The Harvey Lectures, št. 62, 1968, str. 293. Bolnikom se je glede na epilepsijo stanje izboljšalo – vendar sta njihovi možganski polobli nehali delovati kot celota. Ker je bil corpus callosum prerezan, je vsaka polobla sestavljala s preostalim živčnim sistemom operativno enoto, iz katere je bila druga možganska polobla izključena, kakor da je ne bi bilo. Kakor da bi bolnik po operaciji postal tri različne osebe, vsaka s svojimi individualnimi značilnostmi: oseba desne poloble, oseba leve poloble in zunanja kombinacija obeh, ki je nastala spričo dejstva, da sta obedve delovali v istem telesu. Te tri osebe niso enako dovzetne za običajne interakcije, saj imajo vsi senzorni sistemi hkraten dostop do obeh možganskih polobel in je treba uporabiti posebne postopke, če hočemo občevati z eno samo osebo. Zato se v normalnih pogojih, kadar občujemo s tako operiranim bolnikom, srečujemo z osebo, ki izhaja iz skupnega delovanja obeh možganskih polobel v enem telesu, in vse se zdi običajno.