Srečal sem generala, vojaka od nog do glave, ki nikoli ni delal v državni varnosti a je bil tako kot jaz z vsem srcem za osamosvojitev Slovenije, ki mi je dejal: Mnogo razmišljam te dni, kateri moj boj v tisočpetsto dneh in štirih partizanskih zimah je bil najtežji in vse bolj spoznavam, da svoj najtežji boj bijem danes, ko me hočejo očrniti kot zločinca.« Tako razmišljamo danes partizani in aktivisti OF, ko beremo pisma Nove slovenske zaveze, pisma bralcev v stilu Črnih bukev, Slovenca in Družine, polemiko Stanovnika in drugih z g. Spomenko Hribar. V kakšnem kričečem nasprotju je vsa ta pisarija s tehtno besedo Češkega predsednika Havela: »Naša prihodnost res ni v naši preteklosti. Oživljati slednjo, pomeni oživljati vse demone, ki v njej spijo. Logična posledica takšne obravnave preteklosti je jasna odklonitev vseh poskusov utemeljevanja aktualnih političnih ali pravnih zahtev z zgodovinskimi dogodki ali krivicami, kajti to načenja temelje evropske povojne ureditve… Množičnega pregona sudetskih Nemcev po drugi svetovni vojni ne smemo obravnavati zunaj zgodovinskega konteksta in drugih grozot, ki so se zgodile pred njim in so do njega pripeljali. Izvirni greh je bil nacizem!«