Zveni kar prav. Tudi če ne bi pravzaprav ciljala na obleko, v kateri sem danes odskakljala na nedeljkanje. Pred časom (okej no, kakšen mesec ali dva nazaj) sem namreč v Zari kupila njihovo variacijo oblek s potiski opice a la Christopher Kane , pa je nekako še nisem uspela predstaviti zunanjemu svet. Se redno trudim, res, ampak na koncu si vedno premislim. Zadeva namreč noče komunicirati z nobenim pasom, jaz pa sem skeptična do žakljastih oblek brez pasu. Lepo izgledajo samo na suhljatih dekličih; vse ostale punce mi ponavadi delujejo, kot da želijo prekriti obseg tazadnje. Neuspešno, seveda. Prikrivanje je tako ali tako že samo po sebi brezploden poskus, ki ponavadi bolj opozarja na nekaj, kot pa preusmerja pozornost. Seveda ne vedno, a to je zelo občutljiva znanost, ki tiči v nedoločenem prostoru med tistim, kar vidi naš parček zenic in tistim, kar vidijo vsi ostali, za povrh pa je tu še pomemben faktor počutja. Razmerje med počutjem in videzom je namreč potrebno upoštevati, a ne za vsako ceno. Popolnoma vseeno mi je namreč, kako se počutite v crocsih, še vedno bom v njih bolščala kot v toksični tujek na nogah, ker to tudi so. Pa pika.