To pa je vsota, ki v Sloveniji povzroča velik vihar apetitov, je včeraj ugotavljal poslanec LDS iz Krškega Branko Janc. Ribarjenja v kalnem, ga je dopolnil njegov kolega Jožef Školč in pri tem omenjal državnega sekretarja Goloba, ki je bil ves čas na čelu tega projekta in reorganizacije elektrogospodarstva nasploh. Zakaj ni predvidel okoliščin, ki poslance zdaj silijo, da z zakonom pokrijejo njegove napake? Na bolj osebni ravni se je Goloba lotil poslanec SDS Branko Kelemina, ki, mimogrede, v imenu parlamenta preiskuje morebitno vpletenost funkcionarjev v sumljivo trgovino z elektriko. Med drugim mu je očital, da ni hotel kandidirati za poslanca, ker s poslansko plačo ne bi mogel zaslužiti 10 milijonov, kot bi želel. Državni sekretar je očitke o denarju, ki da ga v službenem času služi s pripravljanjem raznih študij, zavrnil, enako pa tudi vse druge, češ da ne beži od odgovornosti, saj je za to med drugim tudi plačan, vendar zakona o koncesiji ni predlagal on niti ni on ugotavljal, da Savske elektrarne niso finančno sposobne izpeljati koncesije in tudi ni mogel leta 2000 predvideti, da bo čez dobro leto nastal vseslovenski elektroholding, ki ga takrat še ni bilo. Po štirih urah polemičnih razprav in odmoru za kosilo sta popoldne samo dva poslanca glasovala proti predlagani spremembi zakona. Koncesijsko pogodbo bo treba podpisati v treh mesecih. Na pobudo poslanca Kelemine je državni zbor sklenili vladi priporočiti, naj poskrbi za to, da bo reka Sava od izvira naprej bolj čista.