Tudi sami bi uganili: Kevorkian je študiral medicino in se specializiral za patologijo, znanost o truplih in podobnih rečeh. Med vso to patološko študentarijo bržčas ni bil edini, ki je bil iskreno fasciniran nad zgodbami o tem, kako so dobri stari Grki v Egiptu na kaznjencih izvajali medicinske eksperimente. No, s kaznjenci so v 13. stoletju eksperimentirali tudi Armenci: ujetnike so mastno opijanili in s tem omrtvičili, potem pa so jih rezali in tako zelo elegantno študirali krvni obtok. Jep, v vsaki krvi je nekaj dobrega. Toda Jack Kevorkian je bil edini, ki je hotel v imenu medicine, človeštva in Machiavellija eksperimentirati na kaznjencih, predvsem kakopak tistih, obsojenih na smrt. Pa ne kar kadarkoli, ne - z njimi je hotel eksperimentirati takoj po eksekuciji. Dokler so še topli. Ravnatelj aresta v Ohiu je sicer pristal, obsojencem na smrt pa ni bilo nič do tega, da bi jih pred eksekucijo omamili in uspavali, potem z njimi eksperimentirali in jih po eksperimentu z injekcijo uspavali za vse večne čase. Ne, ne - to nima nobene zveze z medicinskimi eksperimenti v nacističnih koncentracijskih taboriščih, poudaril Jacko, ki je fane dobil le v neki organizaciji, ki se bori za živalske pravice in ki je oznanila, da bi to rešilo življenja mnogih živali. Šur, predvsem podgan. Eee... čeprav je Jack l. 1968 v nekem znanstveno-raziskovalnem članku naciste hvalil, ker da so iz pobijanja v koncentracijskih taboriščih potegnili tudi nekaj dobrega... khm, ko je Mengele izvajal one svoje famozne medicinske eksperimente. Ah-ja, seveda, dobri stari Jack je članek objavil v neki nemški reviji.