Bržčas bo tako uspešen tudi letos predstavljeni Class Elite. Morda še bolj, če upoštevamo, da so uro oblikovno dodelali – pri tem so se ozrli v preteklost in ji povečali premer (večje ure so danes zelo iskane!). Kljub nekaj dodatnim milimetrom v širino je Class Elite ostal precej tanek, le okence za datum se je navidez pomaknilo proti notranjosti. Klasično lepa številčnica je seveda prekrita s safirnim steklom, ki je rahlo izbočeno in obdelano s protirefleksnim slojem. Seveda pa pri barvah številčnic niso hoteli eksperimentirati – na voljo so le srebrne in črne. Morda je srebrna za kanček preglednejša, saj kazalce nad njo prej opazimo. Pri njihovem umerjanju bomo ugotovili, da krona ni privita, kar je pri elegantnih urah običajno in tudi Class Elite tesni do dobro znanih 30 m (3 atm), zato ga ni priporočljivo potapljati pod vodo, medtem ko umivanje rok ali jesenski naliv preživi brez posledic. Vedimo pa, da voda nima blagodejnega vpliva na usnjene pasove, najsi bodo še tako dragi. In Elitovi krokodilji pasovi gotovo niso poceni, saj so jih skrojili iz najboljšega usnja. To je tudi edina primerna družba za plemenito uro, ki bi se ji cenen pas podal kakor pošvedrani čevlji k lepi obleki, česar pa se nekateri ljudje ne zavedajo, ko skušajo zapestni ljubljenki vsiliti najcenejšega usnjenega kompanjona. A pustimo to tematiko za kdaj drugič, vrnimo se k Zenithu. Njegov mehanizem Elite so prvič predstavili leta 1993, torej velja za enega sodobnejših. Polno navit je sposoben kar za 55 ur teka, seveda pa se ob nošenju samodejno navija. Njegova nemirka (kolo, ki niha sem ter tja) zmore narediti 28.800 polnihajev na uro, se pravi da se vsako sekundo 8-krat zaziblje. Visoka frekvenca je potrebna za natančnost, ki jo od tega le 3,28 mm debelega mehanizma seveda pričakujemo. Zenith ni kar tako postal manufaktura z največ priznanji za natančnost svojih ur!