Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) je zaživela ambulanta za klinično prehrano, prva tovrstna v Sloveniji. Samo v prvih štirih mesecih delovanja so prvič ambulantno pregledali 121 bolnikov, poleg teh pa so na OI vodili 58 bolnikov, samo zaradi slabega prehranskega stanja pa so sprejeli 17 bolnikov. "Teh bolnikov prej nismo imeli sploh kam sprejeti, zdaj pa imamo štiri svoje postelje," je pojasnila vodja novoustanovljene enote za prehrano na OI Nada Rotovnik Kozjek. Glede na rezultate internih raziskav je prehransko ogroženih okoli 83 odstotkov hospitaliziranih bolnikov, individualno prehransko obravnavo pa potrebuje 45 odstotkov bolnikov. Če bodo želeli v Sloveniji problematiko prehrane različnih kategorij bolnikov ustrezno reševati, bodo morali po besedah Rotovnik Kozjekove sami vzpostaviti ambulante. Ustrezna prehranska podpora pomeni boljše zdravje za bolnike in zato manj stroškov drugih zdravljenj, se strinja vodja ambulante in opozarja, da "pri bolnemu človeku ni več mogoče govoriti o zdravi prehrani. Zdravo bi morali prej jesti, da bi bilo manj možnosti, da zbolimo. Ko človek enkrat zboli, pa potrebuje prehrano, ki bo ustrezala bolnikovim potrebam". Delo ambulante za klinično prehrano je, da se bolnike prehransko obravnava kot del zdravljenja, pojasnjuje Rotovnik Kozjekova. "Ne samo rakavih bolezni, imamo tudi zdravljenje odpovedi prebavil in smo edini v Sloveniji, ki izvajamo to terapijo. Delamo na več nivojih: obravnavamo ambulantne bolnike, ki so k nam napoteni s strani lečečega onkologa ali osebnega zdravnika, konziliarno obravnavamo bolnike, ki potrebujejo prehransko obravnavo v bolnišnici, imamo pa tudi lasten bolniški oddelek, kjer se ukvarjamo s prehransko terapijo tistih bolnikov, kjer je trenutno slabo prehransko stanje v ospredju in se zaradi tega ne morejo onkološko zdraviti," pojasnjuje Rotovnik Kozjekova. Osnovni namen prehranske podpore je podpora presnove med boleznijo, med zdravljenjem, da se lahko bolnike optimalno zdravi. Bolnika obravnavajo po vseh kriterijih klasične medicine – vzamejo njihovo anamnezo, usmerjeno na vnos hranil, bolnika klinično pregledajo in tako opredelijo, kako to vpliva na bolnikovo splošno stanje in zdravje. Ko naredijo anamnezo bolnika in ga klinično pregledajo, skušajo ugotoviti, kaj pomeni neustrezen vnos hranil za bolnikovo zdravje. Glede na bolnikovo klinično stanje in prehransko anamnezo se nato odločijo za laboratorijske preiskave in naredijo plan terapije. V ambulanto so ponavadi napoteni bolniki, ki zaradi določenega razloga postanejo prehransko rizični – bolniki, ki zgubljajo telesno težo, so na zelo zahtevnem zdravljenju in zaradi tega ne morejo zaužiti dovolj hrane. Naloga ambulante je poskrbeti, da ima bolnik zadosten vnos hranil, prehranska terapija pa je strogo individualna terapija. Vodja ambulante še opozarja, da pri bolnikih ne gre več za to, da bo človek jedel, kar mu paše. Hrana je pri bolezni tudi oblika terapije, ne več le užitek. Rotovnik Kozjekova je še izpostavila, da bi za zagotavljanje ustrezne prehrane za bolniki na OI hiša morala imeti svojo kuhinjo. Kuhinja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki dobavlja obroke tudi za OI, je namreč "prevelika in premalo fleksibilna, pa tudi z drugo filozofijo dela, kot je filozofija klinične prehrane". Za uspešno delo in boljšo prehrano bolnikov na OI bi potrebovali lastno kuhinjo. "To bi bil najcenejši pristop k izboljšanju prehranske podpore bolnikov na OI," še dodaja Rotovnik Kozjekova. Vir: STA