V raziskavah so ugotovili, da so izvlečki iz sveže rastline manj učinkoviti od vodnih izvlečkov posušene droge. Taki izvlečki znižujejo raven holesterola v krvi (zmanjšajo njegovo tvorbo v jetrih). Učinkovine iz artičoke tudi lovijo proste radikale, ki nastanejo pri presnovi strupov v jetrih. Po tem učinku je podobna izvlečkom iz pegastega badlja (Sylibum marianum). Preprečevanje nastajanja holesterola v jetrih je pomembno tudi za zaviranje nastanka ateroskleroze. S kliničnimi raziskavami so ugotovili, da izvlečki iz artičoke spodbujajo nastajanje žolča, njene grenke snovi pa povečajo izločanje želodčne kisline; potrdili so tudi v prejšnjem stavku navedene učinke. Artičoko in njene vodne izvlečke lahko uživamo dolgotrajno, saj rastlina ne vsebuje strupenih snovi. Težave lahko povzroči le cinaropikrin, ki pri preobčutljivih ljudeh lahko sproži alergijsko reakcijo (koprivnico). Za vse rastline iz družine košarnic ali nebinovk je namreč značilno, da vsebujejo alergene. Neželeni učinki artičoke in drugih zdravilnih rastlin, ki pospešujejo nastajanje in izločanje žolča, so redki, ne smejo jih uživati bolniki z žolčnimi kamni ali vnetjem žolčnika. Priporočljiv dnevni odmerek posušene droge je šest gramov. V kliničnih raziskavah so uporabljali odmerke do dveh gramov dnevno tudi do šest mesecev.