»Bolezni srca in žilja zaradi ateroskleroze so najbolj številne, kar zadeva obolevnost in smrtnost. Za temi boleznimi v industrijsko razvitih državah boleha od štirideset in nekje do petinštirideset odstotkov ljudi, mnogi kmalu po petdesetem letu starosti, ko so še sredi delovnih obveznosti. Teh bolezni je bilo v prvi polovici prejšnjega stoletja tako malo, da niso predstavljale socialnega ali zdravstvenega problema. S podaljšanjem preživetja ob zatrtju bolezni, ki so desetkale naše prednike (tuberkuloza, revma, epidemije), so njihovo mesto prevzele srčno-žilne bolezni zaradi ateroskleroze (srčni infarkt, možganska kap in ostale tovrstne bolezni). V drugi polovici prejšnjega stoletja smo začeli zvoniti plat zvona, ko smo se znašli pred novimi množičnimi boleznimi in še nismo imeli ustreznih zdravil za njihovo zdravljenje. Stanje se je korenito spremenilo, ko smo ugotovili dejavnike, ki pospešujejo nastanek in napredovanje ateroskleroze in so na trg prišla zdravila, s katerimi znižujemo raven holesterola v krvi, ki je še vedno eden glavnih dejavnikov za razvoj te bolezni. Zdravila se imenujejo statini. Teh je več vrst, ki se kemijsko med seboj rahlo razlikujejo in zato tudi rahlo drugače delujejo. Razen, da znižujejo raven holesterola v krvi, delujejo še na razvoj maščobnih oblog na notranjih stenah žil, zlasti v žilah srca in žilah v možganih in na presnovo holesterola v jetrih. Pri nas so na voljo številni statini, med njimi atorvastatin, fluvastatin, lovastatin, pravastatin, rosuvastatin in drugi. Fluvastatin se razlikuje od drugih statinov s svojim ugodnim vplivom na presnovo holesterola v jetrih in da, po dosedanjih podatkih v literaturi, nima objavljenih najhujših stranskih učinkov statinov, kamor prištevamo hude okvare telesnih mišic in porast njihovih encimov v krvi. Za fluvastatin je tudi znano, da se njegovo delovanje ne križa z delovanjem drugih zdravil in da dosežemo z enim odmerkom zdravila na dan ugodno delovanje zdravila skozi 24 ur.«