smo veseli tudi obiska mešanega pevskega zbora Mavrica, letos pod vodstvom g. Marka Fabianija. Prireditev so začeli s slovensko himno, kot druga pesem pa je bila pesem Stare Vrhnike, ki nam jo je napisal g. Ivan Malavašič, uglasbil pa naš krajan Dejan Mesec. Program večera sta povezovali ga. Ema Goričan, ki se je za ta večer še posebno pripravljala, saj je o vsakem starem hišnem imenu tudi napiLetos smo planinci Povžarji in Tulipani prehodili sedmi del poti po Slovenski planinski poti od Vogla prek Črne prsti do Porezna. V četrtek,19. julija, se nas je z dobro voljo zbralo pred Lopo na Stari Vrhniki šest Povžarjev in dva Tulipana. Letos se pohoda ni mogel udeležiti mornar z Nizozemske. Njegova ladja je imela med plovbo težave, zato je z zamudo prispela v pristanišče, kjer bi naš Enno lahko pravočasno začel dopust. Zato tudi naša odprava letos ni bila z mednarodno udeležbo. Enno Stolk je sicer član PD Vrhnika in vestno obiskuje obvezne točRodica z obveznim transverzalnim žigom je v vzhodnem delu bohinjsko-tolminskih gora osrednji in drugi najvišji vrh poleg Velikega Raskovca, 1968 m, na katerega pa ne gre transverzala. Z nje je prelep razgled zlasti v Bohinj. Na jug proti Baški grapi so silno strme visine nad vasicama Grant in Nemški rut. Okrog poldneva je bilo že vroče. Privoščili smo si počitek v mehki zeleni travi v senci posameznih grmov ruševja. Nekateri smo tudi zadremali v gorski tišini. Pot vodi mimo že omenjenega Raskovca, ki ga obidemo v dolgi prečnici po južni strani. Ob koncu prečnice smo se povzpeli čez greben zopet na severno stran in v dolgem loku obkrožili krnico med Raskovcem in Matajurskim vrhom, 1938 m. Črna prst je še daleč, vendar je že občutno bliže, kot je bila zjutraj, ko smo jo gledali z vrha Vogla. Do nje nas je ločil še Poljanski vrh s 1897 m in Konjski vrh s 1879 m. Na južni strani sta globoko pod nami idilični gorski vasici Kal in Stražišče z majhno cerkvico. V zadnji uri smo hodili po stezi čez silno strme zelene rebri. Steza je ozka, tu in tam je treba malo popaziti, da nam ne spodrsne. Greben je nasekan, ostro skrotje moli v špicah, stolpih in škrbinah navpik. Povzpeli smo se še malo navzgor po grebenu, ki ni bil več tako strm. Še nekaj korakov hoje po travi mimo bajerja in bili smo pred domom Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Le devet metrov pod vrhom Črne prsti, 1844 m, stoji lep planinski dom, ki je zgrajen na temeljih italijanske karavle. Med obema svetovnima vojnama je čez vrh potekala meja med Italijo in Jugoslavijo. Na severnem pobočju vršne glave Črne prsti opazimo črno prst, po kateri je gora dobila ime. Črna prst se vzpenja med dvema globokima dolinama: na severu Bohinj z jezerom, na jugu Baška grapa. V teh smereh ne ovirajo razgleda kaki bližnji vrhovi. Videli smo vse na severu od Triglava do morja na jugu in vse od Krna na zahodu do Kamniških planin na vzhodu. Letos je bila na novo odprta Orožnova koča na Planini za Liscem (1346 m). Koča stoji na temeljih prve koče Slovenskega planinskega društva, ki je bila zgrajena na pobudo domačinov v prvem letu delovanja SPD in so jo odprli 15. julija 1894. Odprl jo je prvi predsednik SPD – profesor Fran Orožen in kočo so tudi imenovali po njem. Leta 1944 je pogorela. Do nje je s Črne prsti eno uro hoda. Tretji dan smo pot nadaljevali mimo prevala, kjer je stala nekdanja jugoslovanska obmejna karavla čez sedelce Škrbina. Nadaljnja pot nas vodi nad planino Za Črno goro mimo globoke kadunje s črno odprtino. To je umetno izkopan