Odšla sva na kratek potep po okolici. Ko hodiš po travi, se ti zdi, kot bi hodil po mehki perzijski preprogi, toda paziti moraš, ker so tla ponekod precej močvirnata in mimogrede zabredeš v vodo. Še skale, po katerih sva skakala, so se mi zdele mehke in nekaj posebnega. Ura je bila že pozna, toda sonce je še vedno sijalo precej močno. Kolesarji, ki sva jih videvala ob najini poti, so bili že zdavnaj v šotorih in se predajali zasluženemu počitku. Da jih sonce ne bi motilo, so zgornji del šotora pokrili s temno brisačo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Odšla oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
kratek kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
potep potep samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
po po predlog; mestnik
okolici okolica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ko ko podredni veznik
hodiš hoditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
travi trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
hodil hoditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
po po predlog; mestnik
mehki mehek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
perzijski perzijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
preprogi preproga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
toda toda priredni veznik
paziti paziti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
moraš morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
ponekod ponekod splošni prislov; nedoločena stopnja
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
močvirnata močvirnat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
mimogrede mimogrede splošni prislov; nedoločena stopnja
zabredeš zabresti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Še še členek
skale skala samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; srednji spol, množina, mestnik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
skakala skakati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdele zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
mehke mehek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
posebnega poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Ura ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
že že členek
pozna pozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
toda toda priredni veznik
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
sijalo sijati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
Kolesarji kolesar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
videvala videvati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
ob ob predlog; mestnik
najini najin svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, dvojina
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
že že členek
zdavnaj zdavnaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
šotorih šotor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
predajali predajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zasluženemu zaslužen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
počitku počitek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
motilo motiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zgornji zgornji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
šotora šotor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pokrili pokriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
temno temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
brisačo brisača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar