Bil je travnik, poln cvetja, in bila sem tako majhna, da še nisem znala hoditi po travi (samo po ravnem). Tam je moj prijatelj preganjal ptice in mrčes. Muc Piko je bil črn kot oglje, le pod brado je imel belo piko in bele tačke. Kot bi ga kdo obul v bele baletne copatke. Samo zaradi njega sem pozabila, da so na travniku krtine, ob katere se lahko spotaknem, in da tudi najlepša cvetica včasih bode. Počasi sem racala za njim, on pa se mi je motal med nogami in me božal s svojo dlako, dokler nisem izgubila ravnotežja. In nekoč sem padla nanj. V trenutku se je spremenil v zver, ki grize in praska. Nisem razumela in sem jokala.