Priče so povedale, da je mladenič, ki je bil visok okoli 180 centimetrov, svetlih kostanjevih las, govoril je srbohrvaško in bil verjetno Musliman, deloval sproščeno, vedel se je uglajeno ter bil vedno urejen. Najbolj se ga spominjajo po obleki, saj je bil tistega zanj usodnega dne, ko so ga prijeli, oblečen precej vpadljivo. Na sebi je imel zeleno bundo in črtasto srajco. Oškodovanci so ga, tudi po slikah, prepoznali kot mladeniča, ki je hodil po sobah in se ponekod predstavljal za predstavnika muslimanske organizacije, ki da pričakuje ranjene borce iz BiH. Hodil je po različnih oddelkih Kliničnega centra, se mudil po sobah, klepetal z bolniki ter se ponavadi zanimal za koga, ki ga takrat ni bilo v sobi. Vzel mu je denarnico in mirno odkorakal iz sobe. Bolnike pa je naplahtal tudi tako, da je od njih vzel denar, kolikor so mu pač dali, da bi ga zamenjal v kako tujo valuto, in odšel, rekoč, da gre po devize, ki jih ima v avtu ali kje drugje. In ni ga bilo več nazaj.