Zame je pravo razkošje že kava. Pa ne kava kot poživilo, temveč kava kot obred. To je trenutek, ki si ga vzamem, trenutek, ko se umirim in mislim na nekaj drugega. Običajno takrat pokličem fanta, svoje najbližje ali prijatelje. Kjerkoli že sem in ne glede na to, koliko denarja je treba za to odšteti. To je ena od mojih malih razvad, velikih pa tako ali tako nimam. Zanje nimam ne časa – moj delavnik je natlačen do zadnje minute – ne možnosti. Redko kdaj hodim po nakupih, saj smo običajno v manjših mestih, ki so odmaknjena od sveta in sploh nimajo nakupovalnih središč.