Kar nekaj mojih bolnikov občasno obiskuje še zdravilce. Sam nimam nič proti temu, pomembno je le, da mi to povedo, tako da jim lahko svetujem kaj ja in kaj ne. Seveda jih ne prepričujem naj denimo ne hodijo k bioenergetiku, saj ta s polaganjem rok najbrž ne more povzročiti škode, jim pa močno odsvetujem stvari, ki bi jim lahko škodile. Mislim, da bi moral za alternativo še bolj kot za medicino veljati osnovni princip “predvsem ne škodovati”. Žal pa se dogaja tudi, da gredo bolniki v obdobju, ko bi jih lahko še uspešno zdravili, najprej k alternativcem in jim potem, ko pridejo k nam, ne moremo več pomagati.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
mojih moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina
bolnikov bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
občasno občasno splošni prislov; nedoločena stopnja
obiskuje obiskovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
še še členek
zdravilce zdravilec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nimam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
proti proti predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
le le členek
da da podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
povedo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
svetujem svetovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ja ja členek
in in priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
Seveda seveda členek
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
prepričujem prepričevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
naj naj členek
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
ne ne členek
hodijo hoditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
k k predlog; dajalnik
bioenergetiku bioenergetik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
saj saj priredni veznik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
polaganjem polaganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
rok roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
najbrž najbrž členek
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povzročiti povzročiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
škode škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
pa pa priredni veznik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
odsvetujem odsvetovati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
škodile škoditi glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, ženski spol
Mislim misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
moral morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
za za predlog; tožilnik
alternativo alternativa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
za za predlog; tožilnik
medicino medicina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
veljati veljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
osnovni osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
princip princip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
predvsem predvsem členek
ne ne členek
škodovati škodovati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
Žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
da da podredni veznik
gredo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
bolniki bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
uspešno uspešno splošni prislov; nedoločena stopnja
zdravili zdraviti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
najprej najprej splošni prislov; presežnik
k k predlog; dajalnik
alternativcem alternativec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
k k predlog; dajalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več členek
pomagati pomagati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Viva : revija za zdravo življenje
avtor: neznani novinar