Kar nekaj mojih bolnikov občasno obiskuje tudi zdravilce. Osebno nimam ničesar proti temu, pomembno je le, da mi to povedo, tako da jim lahko svetujem, kaj da in kaj ne. Seveda jih ne prepričujem, naj, denimo, ne hodijo k bioenergetiku, saj ta s polaganjem rok najbrž ne more povzročiti škode, jim pa močno odsvetujem stvari, ki bi jim lahko škodovale. Menim, da bi moralo za alternativo še bolj kot za medicino veljati osnovno načelo "predvsem ne škodovati". Žal se dogaja tudi to, da gredo bolniki v obdobju, ko bi jih še lahko uspešno zdravili, najprej k alternativcem, mi pa jim potem, ko naposled pridejo k nam, ne moremo več pomagati.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
mojih moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina
bolnikov bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
občasno občasno splošni prislov; nedoločena stopnja
obiskuje obiskovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
zdravilce zdravilec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Osebno osebno splošni prislov; nedoločena stopnja
nimam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
ničesar nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
proti proti predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
le le členek
da da podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
povedo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
svetujem svetovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
in in priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
Seveda seveda členek
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
prepričujem prepričevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
naj naj členek
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
ne ne členek
hodijo hoditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
k k predlog; dajalnik
bioenergetiku bioenergetik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
saj saj priredni veznik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
polaganjem polaganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
rok roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
najbrž najbrž členek
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povzročiti povzročiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
škode škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
pa pa priredni veznik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
odsvetujem odsvetovati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
škodovale škodovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, ženski spol
Menim meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
moralo morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
za za predlog; tožilnik
alternativo alternativa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
še še členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
za za predlog; tožilnik
medicino medicina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
veljati veljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
osnovno osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
načelo načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
predvsem predvsem členek
ne ne členek
škodovati škodovati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
Žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
gredo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
bolniki bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
obdobju obdobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
še še členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
uspešno uspešno splošni prislov; nedoločena stopnja
zdravili zdraviti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
najprej najprej splošni prislov; presežnik
k k predlog; dajalnik
alternativcem alternativec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
naposled naposled splošni prislov; nedoločena stopnja
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
k k predlog; dajalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
več več členek
pomagati pomagati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Viva : revija za zdravo življenje
avtor: neznani novinar