Soosvoboditelj Janeza Janše Igor Bavčar se je namreč že speljal sam s političnega in gospodarskega prizorišča, pa mu niti ne bo prav hudo, saj si je na Notranjskem nakupil premoženja v nepremičninah, zemlji in gozdovih, kot ga je imela nekdaj gospoda na gradu Snežnik (celo ribe v potokih je hotel odtegniti lokalnim ribičem). Bavčarjev sosed, tudi zemljiški gospod po premoženju, pa je na Notranjskem med najhujšo krizo dogradil in odprl razkošno posestvo z lovskim dvorcem in hlevi za konje, ki so bili kupljeni na frankfurtskih konjskih dražbah, kjer vedno prodajajo najboljše od najboljšega. Gre za poslovnega in lovskega kompanjona Igorja Bavčarja, donedavnega predsednika prave LHB banke v Frankfurtu Borisa Zakrajška. Ko je bil on še šef, je bilo lepo, saj so nadzorniki LHB iz Ljubljane svoje modre odločitve proslavljali v najeti počitniški vili v pogorju Taunus pri Frankfurtu. Bili so časi, ko je Istrabenz dobival posojila na lepe oči, saj je bil Bavčar nadzorni v LHB. In ob odpiranju razkošnega podeželskega dvorca na Notranjskem me je s telefonskim klicem presenetil cenjeni novinarski kolega s Pop TV Jure Brankovič in me kot novinarja, ki že dolgo spremlja sladko življenje bankirja Borisa Zakrajška in njegovih, prosil za izjavo. Od kod Borisu Zakrajšku denar za takšno razkošje in od kod pogum, da se z njim postavlja, ko ljudje komaj krpajo finance od jutra do večera. Razmislek je bil potreben, dragi kolega, in takole ti odgovarjam. Skrivnost je v bednih certifikatih, ki so jih naivneži vložili v družbo Maksima. Posameznikom je Maksima prinesla bajna bogastva, certifikatski množici pa figo na palici. Sicer pa se da povsem preprosto ugotoviti, kam je izginilo premoženje. Denarne tokove lahko država s svojimi orodji sledi do izvora. Toda volje ni!