Dileme, ki se pojavljajo ob predvidenih spremembah financiranja visokega šolstva, so očitne. Dejstvo je, da fakultete vsako leto tarnajo, da dobijo premalo denarja za normalno delovanje. Zdaj pa se jim z dodeljevanjem denarja na vpisanega študenta in diplomanta v minulem študijskem letu odpirajo nove možnosti, da napolnijo svoje prazne blagajne. Kdo lahko zagotovi, da fakultete ne bodo stopile na prste najbolj gorečim profesorjem, ki so doslej s svojimi zahtevnimi izpiti opravljali selekcijo med študenti in redčili njihove vrste ter tako velikokrat reševali prostorsko stisko fakultet, ki v višjih letnikih niso bile sposobne nositi bremena preveč številnih generacij? Tak poskus fakultet za pridobivanje proračunskega denarja ne bi ostal neopažen, zagotavljajo na šolskem ministrstvu. Fakultete namreč morajo ob koncu vsakega študijskega leta poslati ministrstvu temeljito poročilo o uspešnosti študentov v posameznih študijskih programih in vsakršno večje odstopanje od gibanj v prejšnjih letih bi seveda sprožilo številna vprašanja, na primer, kaj so v minulem letu na neki fakulteti tako izboljšali, da se je osip študentov zmanjšal na primer za polovico. Tako očitno hlastanje za denarjem torej ne bo mogoče, čeprav bodo fakultete lahko dolgoročno z manj opaznim zmanjšanjem osipa študentov v nekaj letih pridobile precej proračunskih sredstev. Seveda bi takšno zmanjšanje osipa lahko potem opravičevali z izpolnjevanjem nacionalnega programa visokega šolstva.