Sicer pa je odstavitev, ki jo je izsilil kmetijski minister - na tehtnico je moral postaviti Kovačev ali pa svoj odhod in z njim odhod stranke iz koalicije z Ropovo LDS - samo za nepoznavalce ozadij kuhinje, v kateri šefuje But, lahko presenečenje. Kovačev odstrel je namreč bil že dolgo in skrbno načrtovan in se je moral zgoditi. Pravzaprav je čudno, da se ob podtikanjih in razpihovanju vseh mogočih domnevnih afer in aferic, ki naj bi pomagale odnesti politično neopredeljenega in kmečkemu mešetarjenju preveč nevarnega direktorja Vursa, ni zgodilo že prej. Toda But je strokovno delujočega in odločnega Kovača preprosto potreboval tudi zaradi nastopanja pred EU, kjer si je ta pridobil spoštovanja vreden ugled (zato se je znašel na seznamu želenih kandidatov za službo v evropski komisiji), in ga je moral braniti pred svojimi odstavljavci. Vsaj do konca pogajanj z EU in do vzpostavitve delujočega sistema, kakršnega za zagotavljanje varnosti porabnikov zahteva Unija. Zdaj mu je, zato ker je pokazal na vse pričakovane slabosti in težave, ki jih bo povzročilo sistemu ministrovo zategovanje finančne zanke veterinarskim službam, in zato, ker je to postalo slabo spričevalo vodenja ministrstva, moral obrniti hrbet. Tako je končno ustregel vsem, ki so to zahtevali in od njega pričakovali. Prenekateri med njimi z bolj ali manj debelo plastjo masla na glavi. Zaradi nebrzdanega hlastanja po denarju iz proračuna - dobro bi bilo, ko bi kakšna neodvisna državna inšpekcija, v kateri ne bi smelo biti nikogar iz Butove kmečko-strankarske srenje, pregledala, kdo vse in na podlagi česa čedalje lepše, udobneje živi ter kakšne so politično- sorodstvene-prijateljske povezave - postaja to ob hkratni krepitvi moči vplivanja na odločitve kmetijskega ministra čedalje bolj opazno. Ob tem seveda ni mogoče spregledati, da je But postal ujetnik lastnih slabosti in posledično dejanj, zaradi katerih je čedalje bolj podoben osrednjemu junaku pravljične zgodbe Cesarjeva nova oblačila.