Kakorkoli že, vodstvo je relativno hitro počepnilo in si »kupilo« vsaj začasni mir – upor je zajezilo z izplačilom draginjskega dodatka v višini 150 evrov in z vrnitvijo 40-urnega delavnika od 1. oktobra naprej, kar naj bi prineslo nekoliko višje plače. A pri vsem tem se je težko ne strinjati z ministrom Lahovnikom, ki je dejal, da je šlo Gorenje skozi zelo viharne čase, vendar ni bilo takšnih protestov, mora pa biti v ozadju nekaj hudo narobe, sicer se zaposleni zagotovo ne bi tako odzvali. Narobe je menda marsikaj, od nepravilnosti pri lastninjenju do lastninskega izčrpavanja podjetja in privilegiranega statusa zaposlenih v družbah v tujini.