Najbolj uspešna med vsemi preiskavami za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija (rentgensko slikanje) v rednih, najbolje dveletnih razmakih. Če ima država organizirane sistematične mamografske preglede (screening ali presejalni program) za ženske med 50. in 69. letom starosti, se umrljivost za rakom dojk lahko zmanjša, kot že kažejo izkušnje nekaterih razvitih zahodnih držav. Takšni programi pripomorejo predsevm k temu, da ženske ne prihajajo na preglede takrat, ko je že prepozno. V Sloveniji na tak program še čakamo. Kadar slikovne metode pokažejo sumljive spremembe dojk, za katere ni mogoče reči, ali so nevarne ali ne, so potrebne dodatne preiskave. Edina zanesljiva diagnoza je bila dolgo kirurška odstranitev domnevno obolelega tkiva, danes pa so po besedah mag. Janeza Žgajnarja, dr. med., na voljo že manj boleče metode, ki omogočajo odvzem morebitno obolela tkiva, ena takih je histološka biopsija. Pred desetletjem se je na svetovnem tržišču pojavila naprava, ki omogoča »vakuumsko asistirano punkcijo«, ta pa v primerjavi z običajno histološko punkcijo omogoča bolj zanesljivo diagnostiko netipnih sprememb dojk in je tudi prijetnejša za preiskovanko ter enostavnejša za zdravnika. Za ženske, ki ob pregledih izvedo za sumljive spremembe dojk, ta metoda pomeni prednost. Z njo zdravniki hitro postavijo diagnozo, opravijo jo v ambulanti in pacientkam ni treba na operacijsko mizo že v postopku diagnoze. Preiskovanke ambulanto lahko zapustijo takoj, z le majhnim povojem, brez šivov in brazgotin.