Slednji je velik kot miška in je naš najmanjši polh. Kdor ga je kdaj že videl v živo, je verjetno najprej pomislil na miš, saj je na prvi pogled res bolj podoben kakšni miški kakor pa polhu. Svoje naredi še rdečerjav kožušček, ki prav nič ne spominja na navadnega polha. Že malo boljše opazovanje pa da misliti, da opazovana živalca vendarle ni miš. Velike izbuljene očke, rep, ki je nekoliko bolj košat kot pri miših, čeprav še zdaleč ne tako kot pri navadnem polhu, ter oprijemalni prsti s krempeljci, s katerimi izredno spretno pleza, so vendarle značilnost polhov, ne pa miši. Na sprednjih in zadnjih tačkah ima po pet prstkov, kot zanimivost pa povejmo, da je notranji prst, palec, na sprednjih tačkah zakrnel, a mu izvrstno koristi pri oprijemanju. Na podobnost z mišjo spominja tudi njegovo rodovno ime, ki se začne tako, kot je rodovno ime za hišno miš (Mus). Glede na njegovo velikost je verjetno zanimiva tudi njegova teža. Ta se sezonsko spreminja, najtežji je jeseni, preden se odpravi k zimskemu počitku, najlažji pa spomladi, ko se zbudi iz zimskega dremeža. Razpon tako niha vse od 10 do 30 gramov, v literaturi pa se zasledi podatek tudi o 40 g. Od spomladi do jeseni se lahko njegova telesna teža tudi podvoji!