Nepričakovan miškin obisk pa ni nekaj čisto povsem običajnega, kot se zdi sam po sebi. Mali sesalci so ogrožena živalska skupina. Če odmislimo glodavce, ki živijo v človeških bivališčih (hišna miš in siva podgana), se večini prostoživečih malih sesalcev čedalje slabše piše. Intenziviranje in kemizacija kmetijstva, krčenje mejic, gošč in zaraščenih predelov so v večini zahodne Evrope potisnili to živalsko skupino za večino vrst na Rdeč seznam ogroženih živalskih vrst. Miška, ki me je na obiskala ribolovu, pripada vrsti Apodemus agrarius – dimaste miši. Ta miška je bila še pred petindvajsetimi leti zelo pogosta v Vipavski dolini, postaja pa čedalje redkejša. Tako je dimasto miš dr. Krištufek (»tata-mata za male in velike sesalce v Sloveniji«) leta 1992 uvrstil med redke vrste v Sloveniji (oznaka R = angl. rare). Že leta 1996 pa je zaradi opaženega nadaljnjega zmanjšanja številčnosti populacije v Sloveniji nastal popravek na Rdečem seznamu Slovenije in dimasta miš je bila uvrščena že kategorijo višje na lestvici ogroženosti – med ranljive vrste (oznaka V = angl. vunerable). Mali sesalci, kot so rovke in prostoživeče miške, nimajo možnosti za selitev tako kot npr. ptiči in večji sesalci, če se poslabšajo razmere v okolju. Podobno opažajo tudi pozornejši ribiči, da nekatere vrste talnih neselečih se vrst rib ob poslabšanju ekoloških razmer prej izginejo in se po pravilu ponovno ne naselijo, ko se izboljša stanje v vodotoku.