Nekaj tega dvoma je izražal tudi včerajšnji pogovor med predstavniki 18 inštitucij, ki ga je sklicala GZS, da bi na njem predstavila svojo ponudbo. S tem bi se izognili dolgotrajnim razpravam o tem, ali so (bodo) v državni blagajni sredstva za ta projekt. Dr. Boris Cizelj, ki vodi v Bruslju Slovensko gospodarsko nacionalno združenje, meni, da bi bila za predstavitev naše države v EU skupna Slovenska hiša odlična promocija, saj bi dokazali sposobnost sodelovanja med vladnimi in gospodarskimi inštitucijami, predvsem pa bi bistveno povečali prepoznavnost Slovenije: Večja bi bila sinergija učinkov, skupna hiša pa bi bila cenejša. Za fizično ločenost diplomatskega in preostalega dela bi lahko poskrbeli s tehničnimi rešitvami, kot sta ločena vhoda, hiša dvojček in podobno. Projekt Slovenska hiša zahteva vsebinske odgovore glede prostorov za veleposlaništvo, misijo pri EU in druga predstavništva. Rešiti bi morali dileme o lokaciji objekta ali naj bo v središču, starem jedru ali v modernem delu Bruslja, saj bo od tega odvisna cena, katere razpon se giblje med 7,5 in 12 milijoni evrov. Razjasniti je treba, ali potrebuje večjo dvorano in razstavni prostor, koliko naj bo sejnih sob. Na GZS predvidevajo, da bi lahko ob usklajeni akciji Slovensko hišo dobili že sredi leta 2006, s tem da bi bilo treba še letos pripraviti projektno dokumentacijo. Jože Drofenik, ki je pri vladi RS že sodeloval pri projektu Slovenska hiša, je bolj previden: Glede na to, da imamo dvoletni proračun, je težko pričakovati, da bi se v njem naknadno našla sredstva za ta projekt. Vlada naj se do konca marca opredeli do vsebine Slovenske hiše, pravi Andrej Engelman iz službe za evropske zadeve, ki opozarja, da si večina slovenskih predstavnikov želi, da bi bila hiša lokacijsko blizu parlamenta. Da niso prepričani o vladnem strinjanju s predlogom, naj bo hiša v Bruslju res skupna za vse, je bilo slišati tudi iz nekaterih ministrstev.