Morda se sliši oguljeno, a največ boste za svoj avtomobil in njegov videz naredili sami z rednim in pravilnim pranjem. S tem nimamo v mislih poliranja in triurnega drgnjenja ljubljenega avtomobila v nedeljo popoldne po končani dirki formule ena, ampak pranje na vsake tri tedne ali morda malce pogosteje, če je to seveda potrebno. Pri ročnem pranju, ki ni nobena znanost, pa je treba upoštevati le nekaj osnovnih navodil. Pranje naj poteka v senci, če je to le možno. Sicer se pregreta pločevina avtomobila prehitro posuši in na laku ostanejo madeži. Če nimate sence ali garaže, kjer bi avto vsaj malo ohladili, se za pranje odločite zjutraj ali zvečer, ko so temperature nekoliko nižje (seveda imamo v mislih poletni čas). Avtomobil najprej omočite s čisto vodo, da se umazanija zmehča. Če so na maski trdovratne mušice, najprej nanesite namensko čistilo za odstranjevanje »zapečenih« insektov. Pogosto pa bo zadostoval že namenski šampon za pranje avtomobila ali samo voda. Počakajte nekaj minut, da voda ali šampon umazanijo omehča, nato pa splaknite nesnago s tekočo vodo in penasto gobo ali pa z visokotlačnim čistilcem, če ga premorete. Z visokotlačnim curkom z razdalje 10 do 20 centimetrov nato odstranite umazanijo. Pazite na to, da šobe ne približate preblizu laka, saj ga lahko poškodujete. Ko je avtomobil čist, sledi še zadnje zelo pomembno opravilo. Sušenje! Vozilo naj se ne suši na soncu, prav tako ne milni mehurčki na vroči pločevini, ker bodo pustili sledi. Zato z mehko krpo (najboljša je jelenova koža ali njen umetni nadomestek) obrišite vso vodo in vaš jekleni konjiček bo kot nov. Seveda pa se vsemu temu lahko izognete in avtomobil zapeljete tudi v kakovostno avtopralnico z gumijastimi krtačami (ščetine namreč po večkratnem čiščenju pustijo sledi). Pravilo pa je, da je najbolj kakovostno in do avtomobila najbolj prijazno ročno pranje. Če avtomobilu nekajkrat na leto privoščite še voskanje, ste naredili zanj resnično vse.